ALI STE VEDELI
Pri proizvodnji plastičnih materialov se porabi zgolj 4 do 6 % vse nafte in plina, ki se uporabi v Evropi.
V Evropi (EU27+ NO in CH) se je v obdobju 2006-2018 količina plastičnih odpadkov, ki se reciklirajo, povečala za 100 %, delež energijske izrabe za 77 %, njihovo odlaganje pa zmanjšalo za 44 %.
V uporabni življenjski dobi povprečnega avtomobila se z lahkimi plastičnimi deli prihrani približno 3000 litrov goriva.
Za pridelavo, predelavo in distribucijo živil se uporabi 10-krat več energije kot za izdelavo njihove embalaže.
Pri proizvodnji plastičnih vrečk se porabi manj kot 4 % vode, potrebne za izdelavo papirnate vrečke.
Če bi bila količina zavržene hrane država, bi bila to država s tretjo največjo stopnjo emisij na svetu. (Odtis zavržene hrane & podnebne spremembe).
Z zavijanjem banan v vrečko s spremenjeno atmosfero se rok uporabnosti podaljša za dva do tri dni.
S plastično embalažo za meso se lahko rok uporabnost podaljša za tri do šest dni.
Le 1,7 % celotnega ogljičnega odtisa potrošnika je povezanega z vsemi domačimi in komercialnimi embalažni materiali, ki se uporabljajo v EU27+2 (glej sliko 4). Uporaba plastične embalaže je povezana le z 0,6 % povprečnega ogljičnega odtisa evropskega potrošnika.
Čeprav se za več kot 50 % vsega evropskega blaga uporablja plastična embalaža, le-ta predstavlja zgolj 17 % celotne teže embalaže na trgu.
Če bi plastično embalažo nadomestili z drugimi materiali, bi se zadevna masa embalaže v povprečju povečala za faktor 3,6.
Koristi pri toplogrednih plinih zaradi preprečenih izgub hrane so (v povprečju) vsaj 5-krat višje od bremena proizvodnje embalaže, če se zavrže le 10 % manj zapakirane hrane.
Emisije toplogrednih plinov bi se povečale za faktor 2,7 ali za 61 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto, kar je primerljivo z 21 milijoni avtomobilov na cesti oziroma ustreza emisijam CO2 na Danskem.
Friderik Pregl, slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, je 1923 prejel Nobelovo nagrado kot edini imenovani nobelovec slovenskega rodu doslej.