DOBRA STRAN PLASTIKE

Kamorkoli pogledamo, nas obdaja plastika. Zaradi izdelkov iz plastike je naše življenje čistejše, enostavnejše, varnejše in prijetnejše. Plastiko lahko najdemo v oblačilih, ki jih nosimo, hišah, v katerih živimo, in avtomobilih, s katerimi potujemo. Igrače, s katerimi se igramo, zasloni, ki jih gledamo, orodja informacijske tehnologije, ki jih uporabljamo, in medicinska oprema, ki nam vsem koristi: vsi našteti izdelki vsebujejo plastiko.

Oglejte si dobre prakse podjetij, ki dokazujejo, kako panoga proizvajalcev plastičnih išče rešitve za odgovorno proizvodnjo izdelkov, usmerjeno v krožno gospodarstvo oz. druge dobre prakse.

ALI STE VEDELI

Pri proizvodnji plastičnih materialov se porabi zgolj 4 do 6 % vse nafte in plina, ki se uporabi v Evropi.

V Evropi (EU27+ NO in CH) se je v obdobju 2006-2018 količina plastičnih odpadkov, ki se reciklirajo, povečala za 100 %, delež energijske izrabe za 77 %, njihovo odlaganje pa zmanjšalo za 44 %.

V uporabni življenjski dobi povprečnega avtomobila se z lahkimi plastičnimi deli prihrani približno 3000 litrov goriva.

Za pridelavo, predelavo in distribucijo živil se uporabi 10-krat več energije kot za izdelavo njihove embalaže.

Pri proizvodnji plastičnih vrečk se porabi manj kot 4 % vode, potrebne za izdelavo papirnate vrečke.

Če bi bila količina zavržene hrane država, bi bila to država s tretjo največjo stopnjo emisij na svetu. (Odtis zavržene hrane & podnebne spremembe).

Z zavijanjem banan v vrečko s spremenjeno atmosfero se rok uporabnosti podaljša za dva do tri dni.

S plastično embalažo za meso se lahko rok uporabnost podaljša za tri do šest dni.

Le 1,7 % celotnega ogljičnega odtisa potrošnika je povezanega z vsemi domačimi in komercialnimi embalažni materiali, ki se uporabljajo v EU27+2 (glej sliko 4).

Čeprav se za več kot 50 % vsega evropskega blaga uporablja plastična embalaža, le-ta predstavlja zgolj 17 % celotne teže embalaže na trgu.

Če bi plastično embalažo nadomestili z drugimi materiali, bi se zadevna masa embalaže v povprečju povečala za faktor 3,6.

Koristi pri toplogrednih plinih zaradi preprečenih izgub hrane so (v povprečju) vsaj 5-krat višje od bremena proizvodnje embalaže, če se zavrže le 10 % manj zapakirane hrane.

Emisije toplogrednih plinov bi se povečale za faktor 2,7 ali za 61 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto, kar je primerljivo z 21 milijoni avtomobilov na cesti oziroma ustreza emisijam CO2 na Danskem.

Friderik Pregl, slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, je 1923 prejel Nobelovo nagrado kot edini imenovani nobelovec slovenskega rodu doslej.

KONTAKT

GZS – Združenje kemijske industrije (ZKI)

Dimičeva ulica 13
1000 Ljubljana

T: 01 58 98 257
E: zki@gzs.si

PRAVNO OBVESTILO

Spletna stran je pripravljena pod okriljem GZS-Združenja kemijske industrije (ZKI) in je namenjena splošni javnosti. Deloma se spletna stran poslužuje dokumentov in sporočil evropskega združenja Plastics Europe, teksti so deloma prevedeni iz spletne strani www.plasticseurope.org/en. V primeru v slovenščino prevedenih besedil GZS, Združenje kemijske industrije in Plastics Europe ne jamčijo za prevod, verodostojna so besedila v angleščini na spletni strani www.plasticseurope.org/en.

Vse to pa se dopolnjuje z dodatnimi prispevki in ključnimi aktualnimi informacijami s tega področja. Spletna stran je pripravljena z najboljšim namenom in po najboljši moči, kljub temu pa ne podaja vseh informacij, potrebnih za razumevanje tega področja in ne jamči za kakovost in verodostojnost citiranih vsebin ali vsebin na morebitnih uporabljenih spletnih povezavah, zato se na vsebine zanašate in jih uporabljate na lastno odgovornost. GZS, Združenje kemijske industrije in Plastics Europe tako v nobenem pogledu ne odgovarjajo za morebitne pomanjkljivosti vsebin, niti za morebitno napačno razumevanje ali uporabo teh vsebin, ravno tako ne prevzemajo odgovornosti za kakršnokoli neposredno ali posredno škodo, ki bi uporabniku utegnila nastati zaradi morebitnih napak ali netočnosti podatkov in informacij.